Krškopoljski prašič

Kmetija Žitnik - rejci krškopoljskih prašičev - ohranjamo edino slovensko avtohtono pasmo prašičev!

Krškopoljski prašič je pasma, ki izvira iz Dolenjske, natančneje s Krško-Brežiškega polja, in je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Imenujemo ga tudi črnopasasti, pasasti ali prekasti prašič.

Prepoznamo ga po značilni črni barvi s sklenjenim, enakomerno širokim belim pasom preko plečk in sprednjih nog. Širina belega pasu ne sme biti večja od širine plečk. Rilec, ki je krajši in širši, kot je bil prvotno, zaključuje bela oz. rožnata rilčeva ploskev. Ščetine so ravne in na obarvanih delih telesa temne. Ušesa so viseča in nosni profil nekoliko konkaven.

Telesa odraslih svinj merijo v dolžino med 155 in 175 cm, višina grebena je med 80 in 85 cm, višina križa pa med 85 in 90 cm. Mlajše samice imajo med 5 in 10 živorojenih pujskov, starejše svinje pa med 7 in 13.

Biološke značilnosti, ki odlikujejo pasmo so: izredna odpornost, dobra prilagojenost na skromne razmere reje in prehrane in sposobnost izkoriščanja voluminozne krme. Kljub temu da lahko prebiva v skromnih razmerah, jo odlikujejo zadovoljiva plodnost, dobre materinske lastnosti ter odlična kakovost mesa.

Izjemna prilagodljivost krškopoljskega prašiča

Krškopoljskega prašiča poleg slovenske avtohtonosti torej odlikuje izjemna prilagodljivost na različne, pogosto skromne, razmere reje, ki je izrazito ekstenzivna. Krškopoljski prašič je sposoben priraščati ob raznovrstnem krmljenju (mrve iz njiv, odpadki z vrtov,…). Na naši kmetiji jim omogočamo kombinacijo proste reje in odprtega hleva.

Reja prašičev te pasme omogoča ohranjanje marginalnih območij, saj je na teh območjih intenzivno kmetovanje oteženo. Oskrbovana kulturna krajina omogoča nemoteno kroženje hranil s travnikov in njiv v hleve, ter iz hlevov nazaj na travnike in njive. Kroženje hranil preprečuje erozijo zemlje in izpust nitratov v podtalnico.

Z rejo krškopoljskih prašičev vzdržujemo gozdni rob, habitate in naravo kot celoto.

Vzrejna središča

Vzrejna središča rejce oskrbujejo s plemenskim materialom. Takšen način zagotavlja ohranitev in vzrejo večjega števila plemenskih živali v skladu z zakonodajo s področja varstva živali in okolja. Rejski program skrbi za osveževanje populacije in preprečevanje parjenja v sorodu. Posebej pomembno in potrebno je skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti znotraj populacij z načrtnim izvajanjem parjenj. V okviru Programa varstva biotske raznovrstnosti za tradicionalne pasme prašičev se spremlja velikost, strukturo in variabilnost populacije krškopoljskih prašičev.

Vzrejna središča krškopoljskega prašiča skrbijo za ohranjanje avtohtone pasme. To pa nalaga rejcem več nalog, med katere sodi zagotavljanje plemenskega podmladka za obnovo in povečevanje staleža pasme. 

Pasma krškopoljski prašič je upravičena do podpore za avtohtone pasme znotraj kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih plačil.